Foto zgodbe. Družinska in poročna lifestyle fotografija.
SKUPAJ PIŠEMO
VAŠE ZGODBE.
VAŠE ZGODBE.
SKUPAJ Skupaj nam je vsem najlepše. Ko se posvetimo drug drugemu in čeprav brez besed, samo s pogledi, namenimo tisti drobcen ljubeč trenutek. V jesenskih barvah in jesenskem soncu pa je sploh vse lepo! Med fotografiranji te dni smo brez težav lahko odložili jakne in vse te pletenine, jopice in puhasti puloverčki se mi zdijo tako posebni na fotografijah. Resnično fotogenični! Še bolj pa taki srčni ljudje in ljubezni polne družinice, ki me obiščete in mi zaupate, da vam lahko ustvarim fotografije. Preprosto. Čustveno. Pristno.            
0 Comments
NAJIN ČAS Skupni trenutki. Skupni čas. Z družino. To je tisto, kar je vredno največ, kajne? In obred hranjenja (dojenja ali po steklenički), je sploh poseben. Je intimno druženje, ki se mu povsem predamo. In smo z otročkom povezane. In so vsi pogledi in dotiki še bolj nežni. In je vsa pozornost na njih. In to, da mi zaupate, da te vaše trenutke nežnosti, lahko za vas fotografiram, mi je izjemno v ponos. Tolikšna predanost si resnično zasluži večne spomine. *** Upam, da vas spodnja foto zgodba navdihne in opogumi, da si tudi same privoščite tovrstno izkušnjo. Preprosto. Čustveno. Pristno.  
    MOŠKI, ZA DRUŽINO GRE! Naša foto srečanja potekajo največkrat zares spontano in sproščeno. Verjamem, da ste se tisti, ki se na koncu odločite za foto izkušnjo z mano, že prej ustavili na moji spletni strani, morda pogledali na instagram ali facebook in moje delo, mojo filozofijo ali moj pristop, odobravate oziroma sem vam blizu. Da začutiš fotografa, ki bo stal za fotoaparatom in ustvarjal spomine za vas in vašo družino, na vajin poročni dan… je sploh prva pomembna stvar. Ta oseba bo v vaši neposredni bližini, vodila vas bo v procesu in bo odgovorna za vaše spomine. Pomembno je tudi, da vam je všeč stil obdelave fotografij, način kako posname fotografije. So to bolj portreti, pozirane ali spontane fotografije. Vam je ljubše v naravi ali v studiu. Si želite veliko dodatkov na fotografiranju ali bodo dovolj vaši objemi, dotiki in srečni nasmehi… Preverite in presodite. Odločitev na koncu je edino vaša in verjamem, da vedno pravilna. "Da so fotografije na koncu tako uspešne, da na njih zasijete v pravem pomenu, pa ni samo naloga fotografa, ampak morate k temu prispevati tudi sami."  Največkrat družinsko fotografiranje pri meni rezervirajo ženske. Mame. Nosečke. Torej one so tiste, ki imajo vizijo, imajo zavest, da je to nujno potrebno storiti vsaj enkrat letno in imajo tudi upanje, da bodo v tem projektu složno sodelovali vsi družinski člani. One so tiste, ki pripravijo vsa oblačila, uredijo vsem pričeske, poskrbijo za svoj make up in celo za malico in napitke za med ali po fotografiranju. Doma jih že čaka kupljen album in nekaj okvirjev, da jih bodo hitro zapolnile z novimi fotografijami. Potem pa se včasih zatakne pri partnerjih, pri očetih. Poznano? ;)  {Očetje, bodoči očetje & fotografiranje} Tudi najboljša frizura, po zadnji modi urejena družina ali popolna svetloba in lokacija ne bodo dovolj, da bi vaše fotografij uspele, če med vami ne bo prave kemije, pristne družinske harmonije. Se mi ne dogaja pogosto, vseeno pa nekajkrat letno in kljub temu, da to že zelo samozavestno izpeljem, me vsakokrat neodločni očetje spravijo v rahlo stisko, še predno začnem s fotografiranjem. Bo šlo, se bo prepustil? Bo uspel premagati čustva, ko otrok ne bo takoj sodeloval? Se mu bo nehalo muditi? Bo noseči ženi namenil tisti njun posebni pogled in jo objel okrog trebuščka? Se bo iskreno nasmehnil sinu, tam med listki drevesa? Pa si rečem: "Bo! Taša, malo več besed bo potrebnih, morda se boš malo umaknila nazaj, mu pustila njegov prostor. Ampak ja, prepričala ga boš, da to dela zase, za svojo družino! Da mu ne bo hudega in celo zabaval se bo." Največkrat mi res uspe. To lahko potrdite vse, ki ste s seboj pripeljale te rahlo nezaupljive moške člane družine. In na koncu so pa prav oni tisti, ki mi namenijo največji poklon, besedo zahvale in mi zagotavljajo, da pa res ni bilo nič hudega, da je pravzaprav bilo prijetno in je srečanje minilo, kot bi mignil! *** In zakaj mi to uspe? Nastopam samozavestno in jaz vodim vaše fotografiranje. Prisluhnite mi. To počnete zase in svoje najdražje. Tam sem samo za vas. Zaupajte mi. Če otroci ne sodelujejo takoj, se ne obremenjujte. Izkoristite ta čas, ko ste tam skupaj kot družina. Vsi urejeni, vsi z enim samim ciljem. Zapisati vašo družinsko foto zgodbo. Vaše otroke prevzamem jaz. Takrat so z mano in so moji. Če potrebujem vašo asistenco vam to sproti povem in se prosim vključite. To je največkrat potrebno pri najmlajših, ki poznajo vaš glas in vam najbolj zaupajo. Včasih pa vas prijazno prosim, da se umaknete s prizorišča, da bo otrok bolj prisluhnil meni. Brez stresa! *** Ko očetje spoznajo, da potek fotografiranja, ni samo na njihovih plečih, in da to, da otrok tisti dan nič ne sodeluje, sploh ni ovira, včasih je to prednost in se še bolj lahko vključijo v pristne fotografije, se lažje sprostijo in bolj neobremenjeno sodelujejo. To, da imam fotografske izkušnje z družinami in se hitro znajdem nas morda res pripelje do plana B, a fotografiranje bo vseeno uspešnica.    Mame očetom Verjamem, da imate pred seboj vizijo o poteku, o tistih sanjskih fotografijah, ki ste jih opazila pri neki družini. In zdaj se pred vašimi očmi dogaja nekaj, kar vas čisto nič ne osrečuje. Mož deluje odsoten, sploh ga ne zanima. BREZ PANIKE! Dajva mu priložnost, da se omehča, da uvidi, da bo to pravzaprav zares prijetna izkušnja tudi zanj. Lahko ga prepustite mojemu vodenju ali ga nežno povabite k sodelovanju. Brez obtožb in brez hudih pogledov! Da se pa to sploh ne bi zgodilo, da bi vi vsi prišli na naše srečanje s pravim namenom, pa prosim poskrbite že doma. Pogovarjajte se o tem. O svoji želji, o ideji, o tem, zakaj se vam to zdi tako zelo pomembno. Razložite mu, da pri meni ne bo potrebno gledati v objektiv in se umetno smejati. Da greste pravzaprav na izlet v neznano, kjer boste med svojim skupnim druženjem ustvarjali družinsko zgodovino.   Za vašo družino
Očetje so/ste neverjetni! Vsi, ki sem vas uspela spoznati, ste tako zelo ljubeča in ponosna bitja. S krasnimi družinami. Ne želim si, da bi razumeli zapis, kot, da vsi očetje nastopajo odsotno in kislo. Ampak res je nekaj takih, ki vas to sploh ne zanima in ne pritegne vašega interesa. Na drugi strani pa vas je veliko več tistih, ki se zavedate pomena in vrednosti v vsem tem početju. In ste pripravljeni za dobre fotke tudi narediti stojo ;) Hvala vam, da na koncu vseeno zaupate v moje fotografske sposobnosti, da se v moji družbi počitite dovolj varno in se uspete sprostiti. In, da se morda celo zabavate na vašem družinskem fotografiranju. Želim si, da se! ;) MINI PONUDBA  {Kaj je MINI ponudba?} Točno to, kar že samo ime pove. Je manjša različica portretnih fotografiranj iz moje ponudbe. Lahko gre za mini otroško, mini družinsko ali mini nosečniško fotografiranje. *** V povprečju traja naše srečanje pri klasičnem paketu okrog ure in pol, mini srečanje pa največ 30 minut. To res ni veliko, ravno zato pa se mu reče mini! Ravno prav časa bomo imeli, da boste dobili vpogled kaj in kako delam in se morda v prihodnosti odločili za daljše druženje in več fotografij. Ne gre za popust na fotografiranje, gre za posebno ponudbo, ki vam v kratkem času omogoči 5 odličnih digitalnih fotografij.  {Komu je MINI ponudba namenjena?} Mini ponudba je odlična priložnost za družine, ki jim je všeč moje delo, moja obdelava fotografij, vendar jim je dovolj manjši izkupiček fotografij. Mini srečanja lahko ponovimo večkrat letno. In tako se na koncu vseeno nabere odlična serija vaših fotografij. Mini ponudba je rezervirana za otroško, družinsko in nosečniško fotografiranje. Primerna je tudi ob posebnih dogodkih ali življenjskih prelomnicah. Na primer ob vstopu v prvi razred, vrtec. Ob jubileju starih staršev. V času pusta. Pred nastopom vaše balerine v tutuju in podobno. Po dogovoru lahko v fotografiranje vključimo tudi kuliso v ozadju. Zelo popularen je tudi moj moder stol. Prinesemo lahko balone… 
 {Kaj MINI ponudba zajema?} Naše srečanje bo trajalo največ 30 minut (z odmorom, če je potreben, vred) in vaših bo 5 digitalnih, skrbno urejenih fotografij, ki jih boste sami izbrali iz galerije. Večji del časa se fotografiranja odvijajo v Ljubljani, nekajkrat letno pa sem pripravljena potovati po Sloveniji tudi na druge lokacije.   "Vesela bom, če se mi tudi VI pridružite na MINI srečanju, ki vas bo, s svojo veličino, zagotovo navdušil, ko boste prejeli in uzrli svoje fotografije." DRUŽINSKO Tokrat sem pa spoznala pobližje Tino in njeno družino. Nekateri jih morda že poznate, svoje aktivnosti iz vsakdanjega pisanega življenja pišejo na blogu. In res veliiiiiko so že doživeli skupaj. Res lušno je bilo poklepetati z najmlajšima, vsak je iskriv in prav posebno zanimiv na svoj način. Zgovorna pa tako :) Smejali smo se veliko, pobožali konjičke, slišali kikirikati petelina in se izognili nekaj blatnim lužam. Na koncu pa uspeli vse skupaj še zaviti v foto zgodbico.             BARVITO Drevesa smo zamenjali za beton, za nekaj zarjavelih in zapuščenih vagonov. Čakalo nas je zemljišče s karakterjem, z značajem. In prav taki so oni. Polni idej in drugačnega pogleda. Ta mlada družina, ki me je obiskala je zares prinesla mavrico. Mene je drugačnost totalno navdušila in res si želim, da bi tudi vi ta drugačen pristop in sceno vzeli kot odlično spodbudo, da lahko družinska fotografija uspe tudi v urbanem okolju. Si upate? ;)           IZ IZKUŠENJ Zapisala bom nekaj namigov, ki so povzeti iz izkušenj. Še vedno se včasih zgodi, da kljub jasnim navodilom, pogovoru in pojasnilom o poteku fotografiranja, pred mano stoji družina ali par, ki bi v svojo podobo ali/in v svoje udejstvovanje lahko vložili samo pikico več časa in pozornosti in si s tem zagotovili popoln foto rezultat. Že res, da lovimo življenje, kot se zgodi in pristne podobe ljudi, že res! Pa vseeno, na fotografiranju vas želim pripravljene in urejene, da lahko čim več časa namenimo: fotografiranju. Nekaj pa seveda tudi našemu spoznavanju, klepetu in odmoru ;) Za vse, ki ste ali pa še boste rezervirali termin pri fotografu sem torej pripravila nekaj nasvetov, da bo vaša foto izkušnja prinesla samo najboljše rezultate. Verjemite mi, ni potrebno vložiti veliko, rezultati pa bodo prepričljivejši.  "Svoje družinske fotografije boste vedno znova z navdušenjem pregledovali, če boste ob fotografiranju upoštevali te preproste namige." Zakaj se sploh fotografiramo, sem pred časom že zapisala. Razmišljanja okrog tega se mi z vsakim letom, ki mine, samo potrdijo in bi si zelo želela, da bi tudi vi sami ozavestili pomembno sporočilo, ki ga imajo fotografije posnete danes, za rodove, ki prihajajo jutri. Vaš izbran fotograf naj bi vam bil na voljo za vsa vprašanja, za vse nasvete in se pripravljen prilagoditi vam, da bo vaša družinska zgodba resnično pristna. Seveda, če se odločate za lifestyle način fotografiranja. Vseeno pa veljajo neka pravila, ki se jih je zelo dobro držati in ne na vsak način uveljavljati svojih predstav o končni podobi izdelka. Dobri fotografi se zavedamo katere barve oblačil so nam in vam v prid, katera ura in svetloba v dnevu je prava za vaše fotografiranje, katera poza vam najbolj pristoji. Prepričanje, da photoshop odpravi in popravi vse napake ni na mestu. Sploh pri lifestyle fotografiranju, kjer naj bi zapisovali resnične trenutke, videz in dogajanje… Če lahko na kak mozoljček ali črne podočnjake vplivamo s pudrom, zakaj ne bi? In če lahko namesto vzorčastega puloverja oblečemo enobarvnega, zakaj ga ne bi? Vložen čas v priprave in sodelovanje s fotografom bo edina prava pot do idiličnih in skladnih družinskih fotografij.  1. Zaupajte fotografu To je prvo in zlato pravilo. Izbrali ste. Odločeni ste. Vplačali ste rezervacijo. Zaupajte! 2. Na fotografiranje pridite spočiti, siti in odžejani S praznim želodčkom bo na srečanju zelo težko ustvariti prijetno vzdušje in ujeti sproščenost. Vsaj kak lahek zdrav prigrizek in kozarec vode pred fotografiranjem zato ne bosta odveč. Svetujem vam, da si vodo prinesete tudi na snemanje. Manjši otroci imajo navadno predvidljiv urnik hranjenja in točno vemo kdaj bo najugodnejši termin za njihovo dobro voljo in razpoloženje na snemanju. Obvestite fotografa o tem in se poskušajte dogovoriti za termin, ki bo ustrezal tako pravi fotografovi svetlobi kot tudi vašemu najmlajšemu.  3. Za fotografiranje se uredite S pripravami začnite dovolj zgodaj, da boste na fotografiranje prispeli brez stresa in mirno. Če same niste spretne z makeupom naj vam pri tem morda pomaga celo prijateljica. To je odlično za vaš svež videz. Če makeupa ne uporabljate, vseeno svetujem, da koži posvetite nekaj pozornosti s kakšno vlažilno kremo, ustnice osvežite z balzamom in morda nanesete malo maskare na vaše trepalnice. Neumiti lasje in črni nohti pa so seveda največji kiks, ki si ga nekateri žal še vedno privoščijo. Najprej uredite sebe in se nato posvetite še ostalim članom. Oblačila načrtujte v naprej in za otroke vedno s seboj vzemite dodatni komplet oblačil, za vsak primer. O oblačilih in barvnih shemah se posvetujte s fotografom. Poiščite kompromise med njegovimi idejami in vašimi zmogljivostmi glede končnega videza. Vsekakor pa na snemanje ne prihajajte v oblačilih za prosti čas z (reklamnimi) napisi, razvlečenih majicah, polprosojnih pajkicah in podobno. Privoščite si modne dodatke, trakove in rože za v lase, metuljčka možu in naramnice sinu (ali obema ;) ) Vredno si je vzeti čas, se urediti. Počutje in samozavest bosta na vrhuncu in vaše fotografije bodo točno take kot vi, popolne. 
4. Ob lifestyle pozabite na »siiiir« in »poglej v kamero« Lifestyle fotografi lovimo v objektive pristne trenutke in čustvene odzive in nikakor pogledov naravnost v objektiv in prisiljenih in izvabljenih nasmehov. Če ste izbrali tako foto izkušnjo, se pripravite, da boste pred aparatom sproščeno »odigrali« prizore vaše ljubezni in predanosti do družine, partnerja. Se smejali in začudeno pogledali v njihovo smer ali pa si sramežljivo pokrili usta ali oči. Morda skakali ali lovili najmlajšega po poti … To je tisto, kar želimo prenesti na fotografije.  5. Otroka prepustite fotografu Pri fotografiranju otrok se bo fotograf z otrokom (in obratno) najlažje povezal sam. Prigovarjanje staršev ali celo usmerjanje otroka k fotografu, klicanje in navijanje v ozadju, vodi v kaos in otrok ne ve več koga naj posluša, komu naj sledi. Tisti čas, ko ste na fotografiranju, bo otroku zagotovo zagotovljena varnost in prijetno vzdušje in bo fotograf lahko opravil svojo nalogo odlično brez vaše pomoči. Še pred odhodom k fotografu, nekaj dni prej, pa se je z otroki zelo pomembno pogovoriti kaj se bo na fotografiranju dogajalo, z njimi morda prelistati kak album, jim vliti samozavest in sproščenost, da bo tudi zanje fotografiranje lepa izkušnja. 6. Možje, partnerji, očetje … sprostite se V vseh letih fotografiranja sem spoznala, da družinska fotografiranja organizirajo, planirajo in rezervirajo ženske. Večinoma pa moški del, ki seveda svojim damam zaupa, pride preprosto poleg. Nočem delati krivice tistim nekaj, ki točno vedo po kaj in zakaj so prišli, vendar so res v manjšini. Nekateri so malce nerazpoloženi, drugi sramežljivi, nekateri celo malce preponosni. Ampak na koncu pa VEDNO sledi spoznanje, da je bilo vredno in ni bilo prav nič naporno. Ko zagledate svojo srečno ženo in vesele otroke in ste s svojo družino, se prepustite toku in samo uživajte ta skupni čas med našim druženjem. Nastalo bo nekaj zares posebnega in v spomin boste imeli cel kup odličnih fotografij, ki bodo prikazale vašo družino točno tako kot je. Preprosto. Čustveno. Pristno.  NAVIHANA Uspeli smo poletje ujeti še predno so nas zajele visoke temperature. Bilo je zares prijetno druženje z mlado družino. Mala A., radovedno in navihano bitje je poskrbela, da sem se tudi jaz natekla in natelovadila ;) medtem, ko je njen mali bratec varno spančkal pri mamici. Samo mi vemo, kako zelo sem zamudila in kako zelo so se mi tresle roke, ko smo si segli vanje! Huh, resnično upam, da je bilo vredno in ste spregledali tudi kak pik komarja več ;) Bolj preprosto, čustveno in pristno gre težko, se strinjate?            
   FOTOGRAFSKI SPOMIN Naslov sem napisala iz dveh razlogov. Pišem o fotografiji in o spominih. Pa vseeno v zapisu ne gre za fotografski spomin, zato na hitro nekaj o tem. Dosedanje raziskave kažejo, da je fotografski spomin, če sploh obstaja, izjemno redka sposobnost posameznikov, izredno natančno pomnjenje vizualnih informacij. Osebe, za katere velja, da premorejo fotografski spomin si lahko v trenutku v misli prikličejo podobe, ki so jih videle v različnih časovnih obdobjih. Ena izmed potrditev fotografskega spomina je denimo to, da se oseba do zadnje podrobnosti spomni fotografije, ki jo je že pred leti uzrla. Ob tem pa marsikdo zaznava še senzorični spomin na dogodek, ki je tako podroben, kot da bi ga oseba, ki o njem pripoveduje, gledala oziroma čutila v tistem hipu. No to pa že napeljuje na moje razmišljanje o pomenu fotografij. So pomagalo, ki na plan prikliče obraze, dogodke, občutja iz preteklosti.  Zakaj (se) sploh fotografiramo? Težko je odgovoriti v enem stavku ali z enim argumentom. Drži pa, da spomini bledijo, fotografije pa ostajajo kajne? Novodobni fotoaparati in mobilniki nam bolj kot kdaj koli omogočajo, da lahko posnamemo skoraj vsako minuto svojega življenja. Trenutki se zgodijo, čas prehitro teče, narava se spreminja in otroci vmes rastejo. Morda nam vmes že pokuka na plano kak siv las ali se preselimo iz mesta na podeželje. "Življenje se zgodi kar mimogrede. Ohranjajmo spomine."
Nedolgo nazaj smo imeli družinsko fotografiranje in njihova mala deklica je shodila! Pred našimi očmi, pred mojim objektivom. Stekla je, v varno zavetje bratca, ki jo je čakal na drugi strani. Ko sem to doživela in imela celo možnost to za vedno ujeti v fotografijo, sem se znova zavedla, da je moja misija, vas prepričati, da je fotografiranje investicija in doživejte za vse, resnično pomembna! Moje delo je pomembno! Za vas, za vse. Ne zamudite trenutkov. Prepustite se jim!  Zagotovo ste že večkrat pomislili, |
 |  |
Občudujem družine, ki se mi na družinskem fotografiranju, lahko povsem odprejo in prepustijo. In obožujem vse poljube in objeme, ki se pristno in naravno zgodijo pred mojim objektivom. Srčno jih občutim in jih skozi fotografijo želim predati vam, tako, kot so se zgodili. Bolj kot se odprete in prepustite, bolj čarobne in iskrene bodo vaše družinske fotografije.
S časom se je moje oko izostrilo in zato lažje najdem te trenutke, ki se zgodijo med vami. Če ste izbrali profesionalno fotografiranje bodite vedno prepričani v način in stil, ki vam ga ponuja. Pri meni torej manj poziranja. Lifestyle.
V domačem okolju, ko fotografirate svojo družino, pa je še lažje. In ne šteje vedno tehnična dovršenost. Naj vas to ne omejuje.
Čez leta (ali že prej), nas bodo te fotografije popeljale v drug čas in prostor. To je pa neopisljivo čudovito doživetje. Najbrž se vsi strinjamo? Naša preteklost bo oživela. Morda je že zelo oddaljena, morda je tragična, morda pa tako vesela, da se nam takoj prikrade nasmeh v kotičke ustnic.
S časom se je moje oko izostrilo in zato lažje najdem te trenutke, ki se zgodijo med vami. Če ste izbrali profesionalno fotografiranje bodite vedno prepričani v način in stil, ki vam ga ponuja. Pri meni torej manj poziranja. Lifestyle.
V domačem okolju, ko fotografirate svojo družino, pa je še lažje. In ne šteje vedno tehnična dovršenost. Naj vas to ne omejuje.
Čez leta (ali že prej), nas bodo te fotografije popeljale v drug čas in prostor. To je pa neopisljivo čudovito doživetje. Najbrž se vsi strinjamo? Naša preteklost bo oživela. Morda je že zelo oddaljena, morda je tragična, morda pa tako vesela, da se nam takoj prikrade nasmeh v kotičke ustnic.
{kar zares šteje}
Kaj bi, v namišljenem scenariju, najprej vzeli iz goreče hiše, potem, ko ste že vsi na varnem? Sama verjamem, da album(e) in otroške igrače. Pravzaprav se moje razmišljanje in odločitev ujemata s statistiko, ko naj bi se v paniki večina ljudi raje odločila za fotografije, kot pa nakit in ostalo premoženje. Ta močan impulz, da rešimo svoje (foto) spomine, daje fotografiji še večjo vrednost in potrditev, da je prav, da se ženemo in dokumentiramo. Naša dragocena preteklost, ki jo je na vsak način vredno ohraniti za prihodnost.
Kaj bi, v namišljenem scenariju, najprej vzeli iz goreče hiše, potem, ko ste že vsi na varnem? Sama verjamem, da album(e) in otroške igrače. Pravzaprav se moje razmišljanje in odločitev ujemata s statistiko, ko naj bi se v paniki večina ljudi raje odločila za fotografije, kot pa nakit in ostalo premoženje. Ta močan impulz, da rešimo svoje (foto) spomine, daje fotografiji še večjo vrednost in potrditev, da je prav, da se ženemo in dokumentiramo. Naša dragocena preteklost, ki jo je na vsak način vredno ohraniti za prihodnost.
| {zgodbe} Podobe na fotografijah so veliko več, kot samo posnetki. Nagovarjajo nas in pripovedujejo zgodbe. Zato jih radi delimo z drugimi. Lahko so posnetki zelo osebni ali pa pročelja hiš na obali, kjer smo ravno bili na dopustu. Dosežejo lahko tudi tujce, ki imajo podobna zanimanja kot mi. In si povečamo krog prijateljstev. Mogočno, kajne? Izražajo lahko veselje ali žalost, sočutje, začudenost. Vsako čustvo ima v fotografiji svoje mesto in je dobrodošlo. Ali pa osamljeno drevo na očetovem vrtu, po katerem smo plezal kot otroci. Tudi to! Morda ga bo že prihodnje leto uničila naravna katastrofa… In ta fotografija bo morda na začetku obudila neprijetna čustva, obžalovanje in žalost. Ampak, čez čas pa jo bomo zopet videli v barvah in se spominjali ponosa in sreče, ko smo zlezli do najvišje veje. |   |
{naša zapuščina}
Ne vem, če se vsi zavedate, da nas bodo fotografije preživele. Generacije, ki prihajajo za nami jih bodo morda našle kje na podstrešju, ali pa se bo album dedoval in predajal iz rok v roke. Morda jih bo zanimalo kdo smo bili, kaj smo počeli, kako smo izgledali. Mali koščki sestavljanke tudi o njihovi preteklosti. Spomin na nas bo živel večno. To pa je neprecenljivo!
O ohranjanju spomina NASE, pa sem že pisala. Še posebno pomembno za vse, ki večji del časa stojimo na drugi strani fotoaparata.
Ne vem, če se vsi zavedate, da nas bodo fotografije preživele. Generacije, ki prihajajo za nami jih bodo morda našle kje na podstrešju, ali pa se bo album dedoval in predajal iz rok v roke. Morda jih bo zanimalo kdo smo bili, kaj smo počeli, kako smo izgledali. Mali koščki sestavljanke tudi o njihovi preteklosti. Spomin na nas bo živel večno. To pa je neprecenljivo!
O ohranjanju spomina NASE, pa sem že pisala. Še posebno pomembno za vse, ki večji del časa stojimo na drugi strani fotoaparata.
Ko so fotografije posnete, se zgodba torej ne sme zaključiti. Fotografije, vedno znova to poudarjam, sodijo v albume, v foto knjige, na stene.
Začnite s spomini že danes!
POVEZANI Z LJUBEZNIJO
Nežna in srčna družina, polna ljubezni in predanosti. To sem opazila takoj, ko smo si segli v roke. Mami je še posebno čutna in nežna, očka pa je poskrbel za smeh in žgečkanje. Vse smo počeli lepo počasi in v vročem, zadnjem dnevu letošnje pomladi uspeli ustvariti nekaj družinskih portretov.
Z nekaterimi se srečam za družinsko fotografiranje vsako leto, kar mi je posebej všeč. Tako so vaši otroci tudi malce moji <3
Z nekaterimi se srečam za družinsko fotografiranje vsako leto, kar mi je posebej všeč. Tako so vaši otroci tudi malce moji <3
PONOVNO SMO SE SREČALI
Smo se srečali ponovno. Za družinsko fotografiranje. In vsi s(m)o se vmes spremenili. Nekateri imajo zdaj daljše lase, nekateri krajše, dva nekaj centimetrov več v višino in pa večjo nogo :)
Ampak pogled v očke in nasmehi ostajajo enaki. Očarljivi in nalezljivi.
Prav lepo je bilo v vaši družbi in vesela sem, da ste me zopet poklicali. Hvala, do prihodnjič!
Ampak pogled v očke in nasmehi ostajajo enaki. Očarljivi in nalezljivi.
Prav lepo je bilo v vaši družbi in vesela sem, da ste me zopet poklicali. Hvala, do prihodnjič!
DVOJNA SREČA
Pozno sončno popoldne je bilo... ampak dečka pa polna energije in povsem pripravljena na sodelovanje. Ujela sem iskrive in navihane trenutke med bratcema.
Za spomin na njun tretji rojstni dan.Na prvi pogled se zaljubiš vanju.
Zavzameta posebno mesto v srčku vsakega, ki ju spozna. Iskreno.
Za spomin na njun tretji rojstni dan.Na prvi pogled se zaljubiš vanju.
Zavzameta posebno mesto v srčku vsakega, ki ju spozna. Iskreno.
STOLČEK
... ampak ne navaden stol. Seveda poseben. In moder. In stajliš. In povsem primeren za najmlajše plezalce in plezalke. In fotoaparat in otroci ga obožujejo.
Prvi ga je preizkušal mali E. in prav dobro mu je šlo. Odkril je, da se da na njem sedeti na različne načine. Tudi stati se da na njem. Pa na pol ležati. Ali se samo nasloniti. To je počel povsem spontano in sam. In družinsko fotografiranje v naravi, je dobilo novo dimenzijo. V hipu je pred nami stal studio. Tepih za male bose nogice so postale drobne poljske cvetlice in zadaj zavesa iz zelenih listkov stkana. Studijska luč večerno sonce. Predana starša sta svojemu temnookemu lepotcu privoščila najlepše foto spomine. Za vedno.
Posebna ponudba, fotografiranje z modrim stolčkom, je na voljo tudi vam!
Prvi ga je preizkušal mali E. in prav dobro mu je šlo. Odkril je, da se da na njem sedeti na različne načine. Tudi stati se da na njem. Pa na pol ležati. Ali se samo nasloniti. To je počel povsem spontano in sam. In družinsko fotografiranje v naravi, je dobilo novo dimenzijo. V hipu je pred nami stal studio. Tepih za male bose nogice so postale drobne poljske cvetlice in zadaj zavesa iz zelenih listkov stkana. Studijska luč večerno sonce. Predana starša sta svojemu temnookemu lepotcu privoščila najlepše foto spomine. Za vedno.
Posebna ponudba, fotografiranje z modrim stolčkom, je na voljo tudi vam!
 |  |
Trenutki, ki nas spomnijo na preteklost
Zjutraj pri vstopu v dvigalo, sva z mlajšim sinom srečala starejšega soseda, ki je pohvalil frizuro, ki si jo je moj mali danes omislil. Seveda gel in špičke!
In iznenada se gospodu orosijo oči… pripoveduje kako je tudi sam in zdi se mu nedolgo nazaj še bil mlad in pravi petelinček, kot se je opisal… »Veste, slike imam! Slike, na katerih se vidi, da sem tudi sam imel v mladosti take drzne frizure, pravi petelinček sem bil. Uporabil sem kar sladkor in vodo, oh teh gelov še nismo poznali!«
Vmes je malo podihal in hitel naprej z besedami, jaz sem ga samo poslušala. »Včasih se nismo veliko slikali, tega materiala nimam veliko. Je pa dovolj, da se vračam v tiste čase. Joj kako nam je bilo lepo! Tudi nekaj slik otrok še imam, čeprav sta oba svoje albume že odnesla od doma…«
Prav vidno je bil živo v svojih spominih, naša skupna vožnja pa se je pravkar zaključila.
In iznenada se gospodu orosijo oči… pripoveduje kako je tudi sam in zdi se mu nedolgo nazaj še bil mlad in pravi petelinček, kot se je opisal… »Veste, slike imam! Slike, na katerih se vidi, da sem tudi sam imel v mladosti take drzne frizure, pravi petelinček sem bil. Uporabil sem kar sladkor in vodo, oh teh gelov še nismo poznali!«
Vmes je malo podihal in hitel naprej z besedami, jaz sem ga samo poslušala. »Včasih se nismo veliko slikali, tega materiala nimam veliko. Je pa dovolj, da se vračam v tiste čase. Joj kako nam je bilo lepo! Tudi nekaj slik otrok še imam, čeprav sta oba svoje albume že odnesla od doma…«
Prav vidno je bil živo v svojih spominih, naša skupna vožnja pa se je pravkar zaključila.
Zanimivo je, da smo mi prav v domačem dvigalu posneli največ skupnih družinskih fotografij.
Družinska dediščina
Pred časom sem že pisala na temo ohranjanja spominov nase in zase, drage mame. Tudi ohranitev spomina na nosečniški trebušček je pomembna. Seveda nima za vse enake teže, vendar vsaj premisliti je potrebno, da nam kasneje ne bo žal. Mlada mami je opisala svojo stisko: » Res, res mi je žal, da nimam fotografij s trebuščkoma iz obeh nosečnosti. Ko gledam te fotografije nosečk na spletu, to nežnost… res se užalostim in hrepenim po tem. Žal je zame prepozno. Drugim pa le dopovejte, da kasneje se tega spremeniti ne bo dalo!«
Zelo pomembno je, da bodo naši otroci imeli možnost, tudi leta kasneje, vračati se v svojo preteklost. Odkrivati svojo družinsko dediščino spominov, ki jih s tako preprostim načinom, kot je fotografiranje, za vedno ohranjamo. Fotografije so tu samo zato, da nam pomagajo obuditi spomine, ki jih nosimo v srcu, ki so zapisani globoko v našem spominu in bi nanje najverjetneje pozabili. Tu so zato, da nas opomnijo, da smo pustili pečat, da smo (bili) srečni. Da smo živeli!
Zelo pomembno je, da bodo naši otroci imeli možnost, tudi leta kasneje, vračati se v svojo preteklost. Odkrivati svojo družinsko dediščino spominov, ki jih s tako preprostim načinom, kot je fotografiranje, za vedno ohranjamo. Fotografije so tu samo zato, da nam pomagajo obuditi spomine, ki jih nosimo v srcu, ki so zapisani globoko v našem spominu in bi nanje najverjetneje pozabili. Tu so zato, da nas opomnijo, da smo pustili pečat, da smo (bili) srečni. Da smo živeli!
Fotografirajte se! Družinsko fotografiranje ni vedno samo profesionalna izkušnja. Zagotovo lahko uporabite v ta namen tudi svoj domači fotoaparat, mobilnik… Izgovora ni! Zapisujte trenutke. Če ocenite, da potrebujete pri fotografiranju pomoč in nasvet iz prve roke, se lahko prijavite na individualno foto delavnico za starše. Postali boste boljši družinski fotograf, vedno znova se boste na novo zaljubili v vaše fotografije.
Tudi k profesionalnemu fotografu
Priporočam pa tudi izkušnjo profesionalnega fotografiranja.
Sama ponujam različne možnosti. Od ustvarjanja spominov v naravi, ko pihamo regratove lučke in nabiramo polžke do fotografiranja vašega družinskega nedeljskega jutra, s peko palačink in vsem ;) Ta profesionalni pristop se izkaže za dobro tudi zato, da dobite vpogled kako vas nekdo drug vidi (skozi objektiv) in sploh, takih družinskih fotografij, ko smo vsi na posnetku, je vedno premalo. Vedno znova slišim: » Joj, samo dve skupni fotografiji imamo, pa še to izpred nekaj let!« Ali pa… »Vedno fotografiram jaz, zato me nikoli ni na fotografijah. Hodimo na izlete, vendar mene pa nikjer v dokaz…«. Spremenite to. Že danes!
Sama trdno verjamem v svoje delo in moj način ni studijsko poziranje in nastavljanje pred objektivom. Bolj se znajdem in večjo vrednost mi predstavljajo tisti kratki ujeti momenti, ki so zares vaši in, ki zares govorijo vašo zgodbo. Preprosto. Čustveno. Pristno.
Sama ponujam različne možnosti. Od ustvarjanja spominov v naravi, ko pihamo regratove lučke in nabiramo polžke do fotografiranja vašega družinskega nedeljskega jutra, s peko palačink in vsem ;) Ta profesionalni pristop se izkaže za dobro tudi zato, da dobite vpogled kako vas nekdo drug vidi (skozi objektiv) in sploh, takih družinskih fotografij, ko smo vsi na posnetku, je vedno premalo. Vedno znova slišim: » Joj, samo dve skupni fotografiji imamo, pa še to izpred nekaj let!« Ali pa… »Vedno fotografiram jaz, zato me nikoli ni na fotografijah. Hodimo na izlete, vendar mene pa nikjer v dokaz…«. Spremenite to. Že danes!
Sama trdno verjamem v svoje delo in moj način ni studijsko poziranje in nastavljanje pred objektivom. Bolj se znajdem in večjo vrednost mi predstavljajo tisti kratki ujeti momenti, ki so zares vaši in, ki zares govorijo vašo zgodbo. Preprosto. Čustveno. Pristno.
Gospod, ki se me je zjutraj, s svojo osebno zgodbo, tako dotaknil, najverjetneje sploh ne ve s čim se ukvarjam. Ni se zavedal, da sem bila zelo pozorna na njegove besede in njihov globlji pomen…
Ob izstopu iz dvigala samo še kratko slovo in vsak na svojo stran… po nove spomine.
Morda nastane tudi danes kakšna fotografija, da zamrznemo trenutke.
V opomin, kako lepo nam je.
Ob izstopu iz dvigala samo še kratko slovo in vsak na svojo stran… po nove spomine.
Morda nastane tudi danes kakšna fotografija, da zamrznemo trenutke.
V opomin, kako lepo nam je.
Ohranjanje spominov s fotografijami in investicija v spomine,
ne bosta nikoli izgubila na vrednosti.
Prav nasprotno. S časom jih boste cenili vse bolj.
ne bosta nikoli izgubila na vrednosti.
Prav nasprotno. S časom jih boste cenili vse bolj.
 |  |
MED GENERACIJAMI
Družinsko fotografiranje v naravi je vedno znova izziv. Naravni studio se spreminja skozi vse leto. Enkrat nam ponudi bogato zelenje, spet drugič puste veje. Še vedno se učim krmariti med temi lepotami in jih izkoristiti v pravi namen.
Ko pridejo na fotografiranje tri generacije, se raje odločim za eno mesto, da se ne sprehajamo veliko, Srečamo se nekje, kjer se bomo počutili udobno, najmlajši pa imajo še vedno dovolj prostora za tekanje in tudi kak umik pred objektivom, vsake toliko ;)
Že takoj, ko sem družino, ki me je obiskala tistega sončnega popoldneva , videla prvič sem začutila njihovo medsebojno ljubezen in povezanost. In pogledi preko objektiva so mi to samo potrdili.
Spoštujem to. In ob pogledu na uspele fotografije se v njih prav sliši vsak glasen smeh, se začuti vsak dotik in pogled, ki je sledil tudi, ko sem aparat že umaknila.
Imejte se radi, privoščite take spomine tudi svojim otrokom in staršem. Te deklice, vnukinje, bodo čez leta hvaležne za te fotografije. Trdno sem prepričana!
Ko pridejo na fotografiranje tri generacije, se raje odločim za eno mesto, da se ne sprehajamo veliko, Srečamo se nekje, kjer se bomo počutili udobno, najmlajši pa imajo še vedno dovolj prostora za tekanje in tudi kak umik pred objektivom, vsake toliko ;)
Že takoj, ko sem družino, ki me je obiskala tistega sončnega popoldneva , videla prvič sem začutila njihovo medsebojno ljubezen in povezanost. In pogledi preko objektiva so mi to samo potrdili.
Spoštujem to. In ob pogledu na uspele fotografije se v njih prav sliši vsak glasen smeh, se začuti vsak dotik in pogled, ki je sledil tudi, ko sem aparat že umaknila.
Imejte se radi, privoščite take spomine tudi svojim otrokom in staršem. Te deklice, vnukinje, bodo čez leta hvaležne za te fotografije. Trdno sem prepričana!
V VETRU
Vetrovno petkovo popoldne, navihan N. in super nasmejana starša.
Super zaključek delovnega tedna zame in uvod v vikend.
Našo lokacijo srečanja smo spontano spremenili 5 minut preden smo bili zmenjeni in mislim, da se je zopet izkazalo, da tako že mora biti ;)
Eno in pol letnike težko pripraviš, da bodo popolnoma pripravljeni sodelovati pri naših foto podvigih, vseeno pa mi je vedno znova v užitek pogledati vse iskreno spontane momente, za katere se tako trudimo med našim srečanjem. Mislim, da je nastal lep družinski spomin. Za vedno.
Super zaključek delovnega tedna zame in uvod v vikend.
Našo lokacijo srečanja smo spontano spremenili 5 minut preden smo bili zmenjeni in mislim, da se je zopet izkazalo, da tako že mora biti ;)
Eno in pol letnike težko pripraviš, da bodo popolnoma pripravljeni sodelovati pri naših foto podvigih, vseeno pa mi je vedno znova v užitek pogledati vse iskreno spontane momente, za katere se tako trudimo med našim srečanjem. Mislim, da je nastal lep družinski spomin. Za vedno.
 |  |
MOJI FANTJE
Nekoč bodo vse samo spomini. Naj bodo dobri. Geslo, ki sem ga uporabila prav na tej strani. In v to tudi verjamem in nam vsem privoščim.
Seveda ne gre vedno po planih in moramo sprejeti tudi drugačne kot samo srečne in veselja polne. Življenje se pač po svoje odvije.
Če pobrskate po svojih spominih upam, da je več tistih pozitivnih.
Sama imam svojih otroških fotografij precej, vendar s staršema pa ne veliko. Nobene, ki bi jo posebno izpostavila. In ker očeta več nimam mi je zelo žal, da nisva uspela posneti ene skupne, take za v okvir.
Da bi imela moja sinova drugačno zgodbo se vsake toliko potrudimo in malo skačemo po travnikih in se fotkamo. Takole sem ju ujela v objektiv, seveda v družbi njunega očija. Če je mami fotografinja in večino časa naokrog pohaja s fotoaparatom... potem to njeni otroci vedo in so le redkoooo pripravljeni na sodelovanje. Tudi tokrat je bilo naše druženje zelo glasno in precej odveč :) (pa ne samo njima) ampak! čez leta mi bosta hvaležna. Vem to!
Čisto spodaj pa... Ja, tudi mami včasih dobi kak posnetek! In se mi zdi, da je tale kar uspel... zato ga tokrat izjemoma delim z vami ;) Mojega B pa moram že res čimprej poslat na delavnico, ker čisto prevečkrat prepuščam sreči in naključju, da bom imela vsaj eno fotografijo, ki mu bo uspela!
Seveda ne gre vedno po planih in moramo sprejeti tudi drugačne kot samo srečne in veselja polne. Življenje se pač po svoje odvije.
Če pobrskate po svojih spominih upam, da je več tistih pozitivnih.
Sama imam svojih otroških fotografij precej, vendar s staršema pa ne veliko. Nobene, ki bi jo posebno izpostavila. In ker očeta več nimam mi je zelo žal, da nisva uspela posneti ene skupne, take za v okvir.
Da bi imela moja sinova drugačno zgodbo se vsake toliko potrudimo in malo skačemo po travnikih in se fotkamo. Takole sem ju ujela v objektiv, seveda v družbi njunega očija. Če je mami fotografinja in večino časa naokrog pohaja s fotoaparatom... potem to njeni otroci vedo in so le redkoooo pripravljeni na sodelovanje. Tudi tokrat je bilo naše druženje zelo glasno in precej odveč :) (pa ne samo njima) ampak! čez leta mi bosta hvaležna. Vem to!
Čisto spodaj pa... Ja, tudi mami včasih dobi kak posnetek! In se mi zdi, da je tale kar uspel... zato ga tokrat izjemoma delim z vami ;) Mojega B pa moram že res čimprej poslat na delavnico, ker čisto prevečkrat prepuščam sreči in naključju, da bom imela vsaj eno fotografijo, ki mu bo uspela!
 |  |
| |
V ŠTIRI
Malega E. sem spoznala, ko je bil star prav toliko, kot zdaj njegova drobcena sestrica K., 14 dni. In kako hitro gre ta čas, sem se spomnila, ko so vame zazrle njegove velike iskrive modre oči in mi je namenil navihan nasmeh.
Pikica je v teh dneh središče njihovega družinskega sveta in njihov dom je prepoln ljubezni. Zagotovo se tudi v fotografijah občuti ta nežnost dotika in sreča, ki jo drug drugemu rišejo na obraz.
Pikica je v teh dneh središče njihovega družinskega sveta in njihov dom je prepoln ljubezni. Zagotovo se tudi v fotografijah občuti ta nežnost dotika in sreča, ki jo drug drugemu rišejo na obraz.
 |  |
 |  |
 |  |
DRUŽINSKA FOTO KNJIGA
Zelo sem vesela, da imam končno to malčico na polici med foto produkti.
Malčica po velikosti in obsegu, po vrednosti in vsebini pa vse drugo kot majhna.
Ravno prav je velika, da jo tudi manjše ročice lahko spretno prelistajo in ravno prav majhna, da se jih lahko nabere v družinski zbirki lepo število, pa je še vedno dovolj prostora v vitrini za ostale spominke.
Družinska foto knjiga je to! Na voljo za vse, ki ste ali še boste foto spomine zaupali Mami z objektivi. Primerna je za fotografije z enega našega srečanja, torej okvirno do 25 fotografij. Platnice so naravne, platnene, papir je kartonka in tisk najvišje kvalitete.
Papirnat ovitek prilagodimo z napisom po vaši želji.
Vedno znova poudarjam kako zelo je pomembno, da vaše (tudi naše) fotografije ne zasedejo mesta zgolj na računalniku in mobitelu. Vrednost pridobijo šele, ko se jih dotaknemo, jih vstavimo v album, okvir. Jih razstavimo v svojem domu. Ali pa natisnemo v foto knjigo. To je ena bolj prestižnih možnosti, vendar investicija, ki se vedno znova poplača. Z vsakim listanjem in navdušenjem ob tem.
V kolikor vam je ideja vsaj pol tako zanimiva in blizu in bi želeli izvedeti več o foto knjigi, se mi oglasite in bo lahko kaj kmalu kraljevala v vašem domu.
In vam vedno znova prinesla čustveno doživetje.
Malčica po velikosti in obsegu, po vrednosti in vsebini pa vse drugo kot majhna.
Ravno prav je velika, da jo tudi manjše ročice lahko spretno prelistajo in ravno prav majhna, da se jih lahko nabere v družinski zbirki lepo število, pa je še vedno dovolj prostora v vitrini za ostale spominke.
Družinska foto knjiga je to! Na voljo za vse, ki ste ali še boste foto spomine zaupali Mami z objektivi. Primerna je za fotografije z enega našega srečanja, torej okvirno do 25 fotografij. Platnice so naravne, platnene, papir je kartonka in tisk najvišje kvalitete.
Papirnat ovitek prilagodimo z napisom po vaši želji.
Vedno znova poudarjam kako zelo je pomembno, da vaše (tudi naše) fotografije ne zasedejo mesta zgolj na računalniku in mobitelu. Vrednost pridobijo šele, ko se jih dotaknemo, jih vstavimo v album, okvir. Jih razstavimo v svojem domu. Ali pa natisnemo v foto knjigo. To je ena bolj prestižnih možnosti, vendar investicija, ki se vedno znova poplača. Z vsakim listanjem in navdušenjem ob tem.
V kolikor vam je ideja vsaj pol tako zanimiva in blizu in bi želeli izvedeti več o foto knjigi, se mi oglasite in bo lahko kaj kmalu kraljevala v vašem domu.
In vam vedno znova prinesla čustveno doživetje.
 |  |
 |  |
 |  |
ZA SPOMINE
Moški, očetje… fotografirajte!
Naletela sem na zelo iskren zapis, ki me je zadel naravnost v srce. Tudi zajokala sem.
Sem mama. In sem fotografinja. Naša, družinska, fotografinja. Na naših fotografijah se pojavim samo nekajkrat letno. Razlogi so različni. Nisem najraje pred objektivom. Če sem že, sem rada urejena. Skrbi me drža, lasje. Morda celo kako je videti ozadje naše kuhinje preden se fotografiramo. Vse to ovira lovljenje mojih spontanih momentov, tega se zavedam. Vendar bo zdaj res zadnji čas, da se spremenim in začnem aktivneje sodelovati pri ohranjanju spomina NAME.
Zahvaljujoč pametnim telefonom in vsem aplikacijam, kot so Snapchat, Facebook in Instagram se fotografiramo precej pogosteje kot kadarkoli prej. Vendar pa, koliko je tistih fotografij, ki so vredne, da jih natisnemo in nekoč predamo svojim otrokom, sploh tistih na katerih niso samo otroci in naš partner? Koliko je tistih, na katerih smo me, mame? (In ne, selfiji ne štejejo!). Vse prevečkrat smo mame večne družinske fotografinje in skrite za aparatom in se nikdar ne prikažemo na fotografijah.
Kaylin Maree Schimpf, motivacijska govorka iz Teksasa, pa je ob svoji fotografiji, na FB strani, objavila zelo čustven nagovor, ki lepo opiše ta pojav. Poziva moške, da bi večkrat fotografirali svoje žene, njim in otrokom v spomin. Saj bodo še kako cenili te fotografije in spomin na mamo, ko je več ne bo.
Sem mama. In sem fotografinja. Naša, družinska, fotografinja. Na naših fotografijah se pojavim samo nekajkrat letno. Razlogi so različni. Nisem najraje pred objektivom. Če sem že, sem rada urejena. Skrbi me drža, lasje. Morda celo kako je videti ozadje naše kuhinje preden se fotografiramo. Vse to ovira lovljenje mojih spontanih momentov, tega se zavedam. Vendar bo zdaj res zadnji čas, da se spremenim in začnem aktivneje sodelovati pri ohranjanju spomina NAME.
Zahvaljujoč pametnim telefonom in vsem aplikacijam, kot so Snapchat, Facebook in Instagram se fotografiramo precej pogosteje kot kadarkoli prej. Vendar pa, koliko je tistih fotografij, ki so vredne, da jih natisnemo in nekoč predamo svojim otrokom, sploh tistih na katerih niso samo otroci in naš partner? Koliko je tistih, na katerih smo me, mame? (In ne, selfiji ne štejejo!). Vse prevečkrat smo mame večne družinske fotografinje in skrite za aparatom in se nikdar ne prikažemo na fotografijah.
Kaylin Maree Schimpf, motivacijska govorka iz Teksasa, pa je ob svoji fotografiji, na FB strani, objavila zelo čustven nagovor, ki lepo opiše ta pojav. Poziva moške, da bi večkrat fotografirali svoje žene, njim in otrokom v spomin. Saj bodo še kako cenili te fotografije in spomin na mamo, ko je več ne bo.
»Dragi moški,« je začela, »fotografirajte … Ni pomembno kako je videti v tistem trenutku, ali če vam reče ne. Fotografirajte. O tem najbrž ne razmišljate pogosto, najverjetneje pa sploh ne.«
Res je. Bodimo iskrene. Tudi na vse tiste dneve, ko nam pričeska ljubko stoji in smo oblečene v nekaj, kar niso pajkice, se ne bo zgodilo, da bi se naši moški sami od sebe ponudili, da nas fotografirajo skupaj z otroki, razen če jih same ne prosimo. Obstajajo svetle izjeme, bravo vam, ki jih imate!
| »Ko je več ne bo, te fotografije vašim otrokom ne bodo prikazale ženske, ki je stala za aparatom. Fotografirajte. Skuštrani lasje, obraz brez makeupa in stara umazana majica, vaših otrok ne bo motila, ko njihove mame nekega dne ne bo več. Kar bo zares štelo, bo to, da vam je bilo videno tako všeč, da ste se potrudili in fotografirali. Da ste ohranili trenutek ženske, ki ste jo ljubili, v času. Nobena ženska ne bi rada svoje preteklosti ohranjala preko selfijev. Naredite to, kar ona za vas počne vsak dan in posnemite nekaj teh trenutkov. Bodite ponosni. Fotografirajte jo. Preden bosta imela otroke in kasneje. Vedno znova. Samo fotografirajte …« |  |
Medtem, ko je Schimpfova z besedami zbodla moške, pa velja pravzaprav enako, za obe strani. V vsaki družini imamo poročevalca zgodovinskih trenutkov, tistega, ki je zadolžen, da posname vse pomembne družinske dogodke. To so oni, ki vam lahko pokažejo, kako je izgledala družina na božično jutro. Vsako leto, odkar so se rodili otroci. Ker pa so vedno na drugi strani objektiva, so le redko na posnetku. Otroci bodo nekega dne zagotovo cenili vse te svoje fotografije, fotografije svojega otroštva, vendar pa si bodo želeli, da bi poleg sebe videli tudi nas.
Avtorici omenjenega zapisa je pred letom dni umrl oče in takrat je spoznala, da ima zgolj peščico očetovih fotografij, saj je bil aparat vedno v njegovih rokah. Vprašajte kateregakoli odraslega, ki je ostal brez staršev, če bi lahko izbiral med celo zbirko svojih otroških fotografij ali zgolj samo še eno skupaj s starši, kaj bi le izbral. Tega ne bi smeli primerjati, pa vendar je odgovor najbrž enostaven.
Nekoč, ko nas več ne bo, si bodo tisti, ki bodo ostali za nami, želeli fotografij, da bi se nas spominjali. Zaslužijo si, da jih imajo. In tudi me si zaslužimo, da smo na fotografijah. Pa ne glede na to, ali imamo popolno nanesena ličila ali pa neko razmršeno figo in ležimo na kavču.
(povzeto po www.scarymommy.com)
Avtorici omenjenega zapisa je pred letom dni umrl oče in takrat je spoznala, da ima zgolj peščico očetovih fotografij, saj je bil aparat vedno v njegovih rokah. Vprašajte kateregakoli odraslega, ki je ostal brez staršev, če bi lahko izbiral med celo zbirko svojih otroških fotografij ali zgolj samo še eno skupaj s starši, kaj bi le izbral. Tega ne bi smeli primerjati, pa vendar je odgovor najbrž enostaven.
Nekoč, ko nas več ne bo, si bodo tisti, ki bodo ostali za nami, želeli fotografij, da bi se nas spominjali. Zaslužijo si, da jih imajo. In tudi me si zaslužimo, da smo na fotografijah. Pa ne glede na to, ali imamo popolno nanesena ličila ali pa neko razmršeno figo in ležimo na kavču.
(povzeto po www.scarymommy.com)
 |  |
***
Da bi vaši partnerji foto nalogo kar najbolje opravili, se lahko v moji družbi naučijo trika ali dveh, da boste tudi ve sijale in se z veseljem pogledale na fotografijah (ker to, kako nas fotografirajo, je pa spet dovolj materiala za nov zapis, kajne?) :)
Vabljeni na fotografsko delavnico. Tudi v paru!
Če pa vas bolj mika skupno, družinsko, profesionalno fotografiranje, pa se lahko prijavite z željenim terminom, preko spletnega obrazca.
Da bi vaši partnerji foto nalogo kar najbolje opravili, se lahko v moji družbi naučijo trika ali dveh, da boste tudi ve sijale in se z veseljem pogledale na fotografijah (ker to, kako nas fotografirajo, je pa spet dovolj materiala za nov zapis, kajne?) :)
Vabljeni na fotografsko delavnico. Tudi v paru!
Če pa vas bolj mika skupno, družinsko, profesionalno fotografiranje, pa se lahko prijavite z željenim terminom, preko spletnega obrazca.
Ohranimo spomine ZASE in NASE <3
 |  |
Za objektivi sem
Taša.
Predlagam, da si vzamete nekaj prostih trenutkov in si ogledate bogat foto arhiv ter spoznate moje naročnike in njihove iskrene družinske zgodbe. Če se tudi sami odločite, da bi se fotografirali na podoben način me poiščite in bomo skupaj zapisali čisto VAŠO, foto zgodbo.
Foto zgodbe in ponudba:
All
Delavnica
Dogodek
Druzinsko Fotografiranje
Moj Trebuscek
Na Domu
Nosecka
Novorojencek
Otroci
Poroka
Portret
Posebno
Stol
S Torto
Sveza Strucka
Taša
V Jeseni
V Poletju
V Pomladi
V Zimi
Zaljubljena
RSS Feed